PREOBRAT V DOLOMITIH

Zakaj spet v Dolomite? Marsikdo bi rekel, da nimam druge ideje za dopust, ampak enostavno se v Dolomite zaljubiš. Dostopni, divji in privlačni. Že na pogled so kot iz pravljice, kot bi jih narisal otrok... iz zelenih preprog, cvetočih pašnikov se strmo dvigajo navpične stene, do oblakom in še višje, do modrega neba... Ponujajo ti neskončno možnosti za plezanje, hojo, kolesarjenje, fotografiranje,... ah kaj bi našteval... Navdušujoče. Tokrat sem v oazo vrtoglavih prepadov odšel s (pre)velikimi plezalnimi pričakovanji, sicer dobro pripravljen, motiviran, a že po prvi plezariji se je zgodba drugače odvila. Z Blažem sva plezala v Lastonih smer Gente di mare, v kateri sem na desno roko fasal kamen. Kri se je ulila in že med obvezovanjem mi je bilo jasno, da sledi abzajl in direkt v Cortino na šivanje. Sreča, da kost ni bila počena. Tako sem staknil pet šivov in moje ambicije so šle rakom žvižgat oziroma kot bi rekli včasih piši kući propalo. Nova izkušnja, nova spoznanja, novi plani. Seveda sem se lahko sedaj bolj posvetil družini in fotografiranju. Odkrivali smo nove doline, prelaze, planine, koče in uživali na soncu, otroci najbolj na igralih, s Tjašo pa sva prvič na dopustu degustirala dišeče italijanske kapučine, jaz z otečeno šapo, žena pa z velikim trebuhom. Dolgo nisem zdržal, tako da sem kmalu začel viške energije usmerjati v nabiranje višincev, smučišča so super poligon za to početje. Pa še na vrhu te čaka familija. Odkril sem tudi otroška igrala, ki so super poligon za trening moči... le kaj so si Italijani mislili, ob pogledu na fotra, ki visi v blokadi in šteje do 15. Skratka, zanimiv dopust, če upoštevam še otroške kaskaderske vložke, celo razburljiv. Vse to so bili naši Dolomiti, ki ti v končni fazi več dajo kot vzamejo.