KRN

Letošnji materinski dan in cvetno nedeljo nisem preživel ne pri mami, ne v cerkvi. Smola, pobrisal sem jo na debelo zasneženo Komno in sončni Krn. Bohinjski konec je bil zjutraj v megli in šele na Lanževici sva s Silvom prebila megleni pokrov in se z nasmeškom odsmučala proti Krnskemu jezeru. Odprl se je  prostran svet krnskih podov, ki so kot smetanasti buhteljči privabljali najine poglede. Pod krnskim sedlom, kjer je bila strmina največja, sva smuči nesla in v istem slogu nadaljevala do vrha Krna. Privoščila sva si malo martinčkanja na primorskem soncu in odvijugala v dolino. Smučala sva po smeri vzpona. Za povratek na Komno sva se hočeš-nočeš morala povzpeti na Bogatinsko sedlo, kar je še povečalo žulje na mojih podplatih. Najbolj zabavni del ture pa je bil divji rodeo po mulatieri do Savice.