TRIGLAV 2864 IN KARANTANIJA 2000

Dan po polni luni, 10. junija se iz Krme poženeva proti našemu Očaku, ki je bil sprva še zavit v tančico oblačnosti. Dan se je poslavljal, ko sva se ob žvrgolenju gorskih ptic vzpenjala čez macesnove gozdove Zgornje Krme. Oblaki na nebu so bili obsijani s soncem, v dolino pa se je ulegel mrak. Pri vzponu na Mali Triglav je vzšla luna, ki se je žareče prebijala čez meglice. Spokojna tišina. Vrh Triglava doseževa ob enajstih zvečer in prespiva v Staničevem zavetišču. Bivak v skalni luknji je bil udoben, le enakomerno kapljanje izpod stropa je motilo trden spanec. Ponagajala je tudi luna, ki je močno svetila in me sredi noči zvabila k Aljažu iskat fotografske motive. Po nočnem dremežu sva zjutraj hitro vstala in sestopila na Kredarico, kjer so planinci ravno zajtrkovali. Po kratkem počitku sva odpeketala v dolino, kjer se je zaključila prva etapa. Sledil je premik v Avstrijo pod Košutnikov turn. Pri Koči pod Košuto si nadeneva plezalno opremo in že maširava proti stolpu. Sonce neusmiljeno pripeka, občasni vetrič pa naju hladi. V steno vstopiva okrog 13. ure. Prvi raztežaj je v senci, potem pa plezava po soncu. Smer Karantanien 2000 (VII+/VIII-) je dolga 300 metrov in preseneča z dobro skalo, izpostavljenostjo in dolgimi (do 50 m) raztežaji. Plezanje nama gre dobro od rok in po 4 urah sva na vrhu. Srečava se s plezanim parom iz preteklih dni, izmenjamo nekaj besed, potem pa se spustiva preko ferate in visečega mostu nazaj na avstrijsko stran. Utrijena in zadovoljna se usedeva v avto in v melodijah Hiše, Smolarja, Kamnika, Mlakarja in drugih kantavtorjev odvijugava domov.